čebelarska doživetja

Turizem smo ljudje – to je bilo geslo, ki smo ga poznali vsi Slovenci in nam še danes odzvanja v ušesih. Ker se slovenski čebelarji zavedamo svoje bogate čebelarske tradicije, s kakršno se lahko pohvali le malokateri narod na svetu – čebelarstvo so nekdaj imenovali pri nas tudi poezija kmetijstva – ter svoje vloge za ohranjanje naravnega okolja in pomena pridelkov iz čebeljega panja za zdravo prehrano, se želimo tudi mi dejavno vključiti v turistične tokove naše dežele. Prepričani smo, da lahko obiskovalcem, domačim in tujim, povemo in pokažemo marsikaj takega, česar niso še nikoli slišali ali videli. Tudi mi znamo spletati zgodbe, ki pritegnejo mlade in stare. To so zgodbe o skrivnostnem življenju čebel, o presenetljivih uspehih zdravljenja različnih bolezni s čebeljimi pridelki, o delovanju čebel na oblikovanje človekove duševnosti, o življenju in delu naših znanih čebelarjev in še o marsičem drugem.
Obiščite nas in veseli vas bomo!

Franc Šivic
Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije

Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost. Že pred več kot 230 leti je znanje slovenskega podeželskega malega kmeta – čebelarja svetu predstavil Anton Janša (1734–1773), prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Čebelarji v Sloveniji smo v večini povezani preko čebelarskih društev v Čebelarsko zvezo Slovenije, ki šteje več kot 7.000 čebelarjev.

V Sloveniji ima čebelarstvo dolgotrajno tradicijo, zato ni čudno, da je svojo sled pustilo tudi v ljudski umetnosti. Tako so poslikane panjske končnice cenjen okras panjev na Slovenskem, čebelnjaki pa so postali tipična arhitektura slovenskega kmečkega stavbarstva, tako da s svojo pojavnostjo še dandanes plemenitijo kulturno podobo slovenske krajine.

Čebelarstvo kot kmetijska panoga ima v Sloveniji tudi izjemen socialni pomen. Čebela nas spremlja skozi vse življenje. V otroštvu nam je simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za druge, ko odrastemo, občudujemo njeno učinkovitost, socialni red in gospodarnost, ko človek dozoreva, pa je zanj koristno, da si poišče dodatna sidra, konjičke, da se zanima še za kaj drugega kot za službo in vzdrževanje doma. Eden izmed konjičkov, ki krepi duha in telo, je tudi čebelarstvo, saj so čebele oz. skrb zanje najboljše zdravilo za vse strese in tegobe, ki jih doživljamo zaradi zdajšnjega hitrega življenjskega tempa. V Sloveniji živi več kot 22.000 različnih vrst živih organizmov, to pa naš majhen prostor uvršča med naravno najbogatejša območja Evrope. Strokovnjaki tudi dodajajo, da lahko o Sloveniji – tudi zaradi avtohtone kranjske čebele – govorimo kot o evropskem biotskem parku.

Zakoni, ki veljajo v čebeljih družinah, so lahko zgled za vse nas. Spoštovanje, pripadnost, odgovornost do lastnih in skupnih nalog so temelji za njihovo preživetje. In so temelji za preživetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje, večja je možnost, da rešimo ta naš svet.

Slovenci živimo v posebni in edinstveni deželi: v deželi neokrnjene narave, bogatih naravnih danosti in izredne biotske raznovrstnosti. Ta izredna biotska raznovrstnost je odlična osnova za oblikovanje turističnih produktov, zapisanih trajnostnemu turizmu. Je odlična osnova za oblikovanje zgodbe o zeleni turistični destinaciji. Slovenci živimo v deželi, ki je posebna tudi na področju, ki je pravzaprav predpogoj za biotsko raznolikost, to je na področju čebelarstva. Slovenija je namreč dežela kranjske čebele in kakovostnih čebeljih pridelkov ter razvitih čebelarskih turističnih poti.
Med se vse bolj uveljavlja tudi v velneški ponudbi. Prepričana sem, da turistična ponudba in produkti, ki bodo vključevali te izjemne posebnosti na inovativni način, taki, ki črpajo iz lokalnih posebnosti, lokalnih virov, produkti z minimalnim negativnim vplivom na okolje, postajajo zmagovalci v vse ostrejšem konkurenčnem boju na evropskem in svetovnem turističnem trgu.

Dobrodošli v Sloveniji!

Maja Pak
Direktorica Slovenske turistične organizacije